Jadranska regija postaja eno najbolj dinamičnih logističnih območij v Evropi. Spremembe v globalnih trgovinskih poteh, geopolitične napetosti in novi energetski izzivi na novo določajo, kako poteka pretok blaga med Azijo in Evropo. Hkrati pristanišča, železniška infrastruktura in logistična vozlišča v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji vstopajo v nov investicijski cikel, ki bo določal konkurenčnost regije v prihodnjih letih.
Moving Adria 2026 povezuje ključne akterje teh sprememb. Konferenca združuje pristaniške uprave, logistična podjetja, infrastrukturne strokovnjake, predstavnike industrije in odločevalce, da odgovorijo na eno osrednje vprašanje: Kdo bo v prihodnjih letih obvladoval tokove blaga v jadranski regiji?
Konferenca je namenjena odločevalcem s področij logistike, transporta, industrije, trgovine in infrastrukture ter podjetjem, ki iščejo nove poslovne priložnosti v jadranskem koridorju. Udeležencem ponuja konkretne vpoglede, primere iz prakse in neposreden stik s ključnimi akterji, ki oblikujejo prihodnost regionalne logistike.
23. september 2026, 15.30–22.30
Registracija udeležencev z osvežitvijo
Otvoritev konference: Nova realnost in prihodnost jadranske logistike
Globalni pretresi, nove poti: Kdo nadzoruje tokove trgovine
Skoraj dve leti in pol po začetku krize v Rdečem morju pristanišča severnega Jadrana še naprej privabljajo tokove blaga, kljub izgubi svoje ključne prednosti kot najkrajše pomorske poti med Azijo in Evropo. Kaj poganja to odpornost in kako geopolitične napetosti ter spremembe na energetskem področju preoblikujejo globalno logistiko?
Predavanja: Geopolitika in energija kot dejavnika trgovinskih poti
Panel: Pristanišča severnega Jadrana po krizi v Rdečem morju – odpornost, realnost in prihodnji razvoj
24. september 2026, 9.30–17.30
Jadranska pristanišča 2030: Strategija, specializacija in infrastrukturne prioritete
Ob spremembah globalnih trgovinskih poti pod vplivom geopolitike imajo jadranska pristanišča omejeno časovno okno, da se ustrezno pozicionirajo za prihodnje desetletje. Investicijski cikli, nadgradnje infrastrukture in jasne strategije specializacije bodo odločili, katera pristanišča bodo prevzela prihodnje tokove blaga in katera bodo zaostala. Ta panel združuje vodilne predstavnike pristanišč, ki bodo razpravljali o tem, kako usklajujejo investicije s spreminjajočimi se trgovinskimi vzorci, kakšno vlogo bo imela specializacija v severnojadranskem sistemu ter kako lahko pristanišča pripravijo infrastrukturo na bolj nestanovitne in manj predvidljive logistične tokove.
Panel: Jadranska pristanišča 2030
Infrastrukturna tekma: Železniška povezljivost in pretok blaga v jadranski regiji – kdo bo jadranski tovor premikal hitreje
Naložbe v železniško in drugo infrastrukturo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji na novo določajo, kako se blago premika med jadranskimi pristanišči in njihovim zaledjem. Novi koridorji in posodobljene povezave niso več nacionalni projekti, temveč opredeljujejo regionalno konkurenčnost in sposobnost prevzema prihodnjih tokov blaga.
Ta sklop obravnava, kako hitro bodo pristanišča do leta 2030 povezana s ključnimi trgi, kateri konkretni projekti so že v teku ter kako lahko usklajene čezmejne investicije povečajo pretok blaga prek meja posameznih držav, zlasti med Slovenijo in Hrvaško.
Panel presega zgolj napovedi projektov in se osredotoča na dejanske učinke. Koliko cestnega prometa bo mogoče preusmeriti, kako bodo nove železniške povezave vplivale na logistične odločitve ter kakšne širše gospodarske in družbene učinke lahko pričakujemo? Razprava se dotakne tudi čezmejnega usklajevanja in vprašanja, ali nacionalne investicije dejansko ustvarjajo bolj povezan in učinkovit jadranski logistični sistem.
Predavanja: Železniški projekti, ki oblikujejo pretok blaga v jadranski regiji
Panel: Infrastrukturna tekma – od projektov do dejanskega učinka
Gradnja jadranske logistične mreže: Intermodalna vozlišča, skladiščenje in infrastruktura zadnjega kilometra
Jadranski logistični koridor ni več določen zgolj s pristanišči. Dejanska konkurenca se seli v notranjost, v intermodalna vozlišča, logistične parke in distribucijske centre, ki določajo, kako učinkovito blago vstopa v Evropo.
Ta sklop obravnava, kako investicije v skladiščenje, intermodalno infrastrukturo in povezave zadnjega kilometra vplivajo na konkurenčnost regije. Kateri projekti že privabljajo tovor in industrijo, kako se usklajujejo javni in zasebni akterji ter ali se lahko logistična vozlišča iz podporne infrastrukture razvijejo v gonilnike industrijske rasti in novih tokov blaga v severnem Jadranu.
Predavanja: Ključne investicije v logistične parke in intermodalna vozlišča
Panel: Kako lahko logistična vozlišča spodbujajo industrijsko rast in nove tokove blaga
Prihodnost logistike: Kako robotika, umetna inteligenca in kibernetska varnost preoblikujejo panogo
Logistika danes ne temelji več zgolj na obsegu, temveč na avtomatizaciji, podatkih, inteligentnih sistemih in varni digitalni infrastrukturi. Robotika, umetna inteligenca in kibernetska varnost preoblikujejo skladišča, proizvodno logistiko in distribucijske mreže, zmanjšujejo odvisnost od ročnih procesov ter povečujejo hitrost, natančnost, odpornost in zaščito pred motnjami.
Ta sklop prikazuje, kako podjetja v regiji te tehnologije uvajajo v praksi. Kje so dejanski učinki, kje so omejitve ter kako kibernetska tveganja vplivajo na zasnovo in zanesljivost sodobnih logističnih sistemov? Z večjo povezanostjo in odvisnostjo od podatkov kibernetska varnost postaja operativno vprašanje, ne več zgolj IT tema. Razprava odpira tudi širše vprašanje konkurenčnosti, saj pionirji na tem področju že postavljajo nove standarde ne le pri stroških in storitvah, temveč tudi pri varnosti, zanesljivosti in sposobnosti delovanja v vse bolj kompleksnem in tveganjem izpostavljenem okolju.
Predavanja: Robotika in umetna inteligenca v praksi – konkretni primeri iz regijePredavanja: Kibernetska varnost v logistiki - kaj se zgodi, ko se sistem ustavi: realna tveganja, realni stroški, realna zaščita
Zaključno predavanje: Naslednje desetletje logistike – umetna inteligenca, robotika in avtonomne operacije






Cena velja za 1 udeleženca · DDV ni vključen
290 €
Prijava do 15. 6. 2026
312 €
Prijava do 31. 8. 2026
390 €
Kotizacija vključuje
Prizorišče dogodka
Amadria Park Opatija
Ul. Viktora cara Emina 6, 51410 Opatija, Hrvaška
Rezervacija namestitve
Zagotovite si nastanitev v hotelih Amadria Park po posebnih pogojih za udeležence konference Moving Adria 2026.
Hotel Royal ★★★★
Dvoposteljna soba: 177,00 € · Za eno osebo: 160,00 €
Grand Hotel 4 Opatijska Cvijeta ★★★★
Dvoposteljna soba: 177,00 € · Za eno osebo: 160,00 €
Hotel Agava ★★★★
Dvoposteljna soba: 141,00 € · Za eno osebo: 126,00 €
Hotel Milenij ★★★★★
Dvoposteljna soba: 200,00 € · Za eno osebo: 183,00 €
Cene veljajo na sobo na noč in vključujejo zajtrk, WiFi in DDV. Turistična taksa ni vključena v ceno.
Rezervirajte namestitev za Moving Adria 2026 →Pomoč pri rezervaciji
Za dodatne informacije ali pomoč pri rezervaciji pišite na: